Se je tudi vam že zgodilo, da ste hoteli potrkati na les, pa ga niste imeli v bližini? V podjetju ŽaŽi smo v ta namen izdelali trkalo v obliki kocke, ki lahko obenem služi kot okras ali pa kot stojalo za svinčnike.
V naših krajih velja, da vsakič, ko nekdo omeni nekaj dobrega, potrka na les in pri tem reče: “Trkam na les, da se ne bo zgodilo kaj slabega!”. Trkanje na les izvira iz starega poganskem verovanja da v drevesih živijo bogovi. Ena od razlag je, da so ljudje, ki so naselili Evropo pred pojavom krščanstva, trkali na les zato da bi izgnali zle duhove ter preprečili da bi le-ti prisluškovali pogovorom.
Druga teorija pravi, da so pogani v znak oboževanja drevesnih duhov za srečo obe roki postavili na les, kar se je sčasoma spremenilo v trkanje za srečo.
Pogani, ki so želeli moliti k določenemu bogu, so se ob tem dotaknili skorje drevesa. Če je bila njihova prošnja uslišana, so se morali vrniti k istemu drevesu in potrkati nanj, kar naj bi predstavljalo sporočilo bogu, da je bila želja uslišana. Hkrati je bila to oblika zahvale. Verjeli so tudi da okrog dreves tavajo duhovi, ki so ljubosumni na človekovo srečo in delajo na tem, da ustvarijo slab razvoj dogodkov. Trkanje naj bi te zle duhove oglušilo in onesposobilo.
V 19. stoletju so trkanje na drevo vsebovale tudi nekatere otroške igre, običaj pa se je v 20. stoletju razširil po Evropi in Severni Ameriki.
