Staroverci so bili povsem prepojeni z naravo. Karkoli so počeli, so ob tem prosili ali vprašali naravo: “Ali lahko to naredimo?” Nikrmani – prasili, ki ureja vse na Zemlji in je vedno prisotna – so se zahvaljevali za vse. Za žito, ki so ga poželi, za krompir, ki so ga izkopali, zahvaljevali so se drevesu, ki so ga posekali, da bodo lahko zakurili. Takšnih naravovarstvenikov, kot so bili staroverci, danes ni. Čutili so se kot del narave, saj je vendar ona tista, ki jih preživlja. Določene predele zemlje so častili kot svete kraje. Star hrast ali stara bukev je bila zanje sveto drevo, ki je preživelo kdo ve koliko generacij in ima zato veliko moč.
BRTIN
Da bi obudili in približali življenje naših prednikov – starovercev, smo v podjetju ŽaŽi pripravili izdelek – BRTIN, katerega je gospodar hiše hranil nad vrati izbe in je imel posebno moč.
Brtin je iz nagnoja izdelana palica, saj ta les ne zgnije. Staroverci so verjel, da ima posebno moč. Z njim je razpolagal le gospodar hiše, ki ga je hranil na polici nad vrati izbe. Uporabljali so ga za zdravljenje. Na vsakem koncu palice je bil tročan. Ko si palico vzel v roke, si postal tretja točka tročana, ki je seval zdravo energijo na vse konce. Tisti, ki so imeli težave z ožiljem na nogah, so brtin z bosimi nogami valjali po podu zjutraj in zvečer. Preden so šli sejat semena, so šli z brtinom po njivi, če je bila bolna živina, so šli pod njenim trebuhom z brtinom ali od roga proti rogu in tako zdravili. Kristjani so brtinu samo spremenili ime. Poimenovali so ga palica sv. Antona, a so ga ravno tako uporabljali z istim namenom, saj so bili še vedno prepojeni s starim, drugih zdravil pa takrat še ni bilo. Vsaka staroverska hiša je imela brtin, ki ni smel iz hiše. Podedoval ga je sin, ki je prevzel domačijo. Če v hiši ni bilo moškega potomca, je bilo treba brtin uničiti, vrgli so ga v brezno ali zakopali v zemljo.
